Saj vsi vemo v kakšen stres pademo, če smo odvisni od računalnika zaradi dela in nam računalnik neha delati, po domače crkne. Tako smo v paniki, ker nimamo izkušenj, kam moramo računalnik nesti. Tako sem bila v stresu sama, ko mi računalnik nehal delati. Takoj sem poklicala sodelavca, če se mu je to že zgodilo in kje je kakšen računalniški servis. To so bile stresne ure, kajti potrebovala sem računalnik vsak dan in vedno oblj sem se zavedala, da bom sedaj nekaj časa brez njega. Določene stvari sem lahko opravila preko telefona, ne pa vsega. Še isti dan sem nesla računalnik popravit in spraševala, kdaj me bodo poklicali, da je popravljen.
Računalniški servis mi je odgovoril hitro, da žal ne vedo, kdaj ga bodo popravili, ker ne vedo za kaj se gre in če ga bodo sploh lahko. No, to pa je bilo zame nekaj novega. Takrat sem se res ustrašila, da bom ostala brez njega. Kako sem upala, da se bo okvara dala rešiti. Ko sem čez tri dni klicala, da bi vprašala, kako je glede mojega računalnika, so mi povedali, da ga rešujejo in da se bo dalo rešiti. No, to je bil dober podatek, tako da me je računalniški servis razveselil. Kako je mogoče, da se mi je to zgodilo, pa mi resnično ni bilo jasno. Računalnik je bil star šele eno leto. Do tega ne bi smelo priti.
Čakanje in računalniški servis
Prav nič nisem bila vesela, ko sem morala čakati na računalnik, a počutila sem se boljše, ko so mi povedali, da se bo lahko okvara popravila. Saj to. Tako sem vedela, da bom dobila računalnik nazaj. To so bili težki dnevi, ker sem enostavno zaostajala z delom in na drugi strani sem imela ljudi, ki tega ni razumelo. Zavedam pa se, da se je računalniški servis potrudil in rešil moj računalnik čimprej. …